Rak, bolečina in strah

Vsak se dobro zaveda, kako je lahko rak grozna bolezen in bojevanje z to boleznijo pusti posledice. Pri nas v družini do sedaj nihče ni imel raka, sam pa sem nevarno znamenje odkril čisto po naključju, ko mi je privat zdravnik pregledal ušesa. Seveda sem bil jezen najprej na mojega osebnega zdravnika, kako tega nevarnega znamenja ni opazil. Vendar ppo drugi strani hvaležen privat zdravniku, ki je odreagiral takoj in že sem imel operativni poseg, da so mi nevarno znamenje odstranili. 

Čakal sem na izvide, ker še nisem vedel, ali je rak ali ne. No, pa so prišli pozitivni izvidi, da gre za raka. Tisti dan sem bil zrušen. Čeprav so mi povedali, da moj rak ni nevaren in da ne gre v notranjost, me je to zlomilo. Ker sem to novico vedel samo jaz, je bilo še toliko težje. Kajti doma sem se moral pretvarjati, da je vse ok, pa ni bilo. Od zunaj sem bil videti nasmejan, znoraj pa je hotelo raztrgati. Kako zelo sem si želel deliti informacijo, vednar sem se hkrati zavedal, da bi se moji družinski člani sekirali čisto po nepotrebnem. Tako sem novico, da je znamenje bilo nevarno, zadržal zase. Po določenem času, ko sem že mislil, da sem ok, pa je prišlo za mano. 

Vsak dan sem bil utrujen in nisem vedel, kaj se mi dogaja. Potem pa sem se odločil, da vseeno poiščem osebo, kateri bom lahko zaupal svojo zgodbo, ker sem bil prepričan, da me ta moj rak mori. Imel sem prav. Preko spleta sem našel psihologa, ki sem mu povedal svojo zgodbo. Imel sem 8 pogovorov in lahko rečem, da sem sedaj ok. 

Nimam več potrebe, da bi komu povedal za svoje zdravje. Z lahkoto lahko rečem, da je rak zgodovina in jaz sem šel po moji poti naprej. Ali mi je rak spremenil življenje? Lahko rečem da mi je, ker sem moral vse to predelati in danes bolj cenim svojo kožo in svoje zdravje.…