Dan, ko so gasilci tem, kjer sem tudi jaz

Vedno sem na kavi ravno takrat, ko so tam tudi gasilci na kavi ali malici. Včasih se vprašam, ali imajo ob takšnih urah pravzaprav kaj dela. Ampak po tem se spomnim, da niti nisem vsak dan tam in da se je vseeno zgodil tudi kakšen dan, ko jih ni bilo. 

Danes so gasilci bili in bili so, preden sem prišla in še vedno, ko sem odšla. Res, pa je, da sem bila na zelo hitri, kavi, saj sem imela le petnajst minut časa. Plačala sem in se odpravila proti avtu, da se odpeljem na teren saj me čaka zelo veliko sestankov. Ko sem se ravno dobro odpeljala iz parkirišča, sem pa tudi videla, da so gasilci počasi odhajali. Očitno smo vsi imeli dovolj podoben današnji jutranji ritual.

Pot do obale je bila mirna in skoraj nikjer ni bilo nikogar. Vidi se, da je zelo hladno in da je sredi tedna. Predvsem pa, da je ura kar zgodnja, saj še niti ni sedem zjutraj. Ampak na obali moram biti pred osmo uro zjutraj, zato sem tako zgodaj startala na pot. Če bi sem mi večkrat dalo tako zgodaj vstati, bi bilo fenomenalno ampak se mi ne da, ker mi to pomenilo, da moram zaspati ob desetih kar je pa praktično nemogoče zame. Vedno zaspim med enajsto in polnočjo in če bi vstajala ob petih zjutraj, ne bi dolgo preživel. 

Med vožnjo na obalo so bili gasilci zopet v moji bližini, saj so me prehiteli. Ni bilo vdeti, da imajo, kakšno intervencijo ampak so se sle peljali mimo. Sem in tja razmišljam, kar pravzaprav delajo, ko nimajo intervencij. Tega nikoli nisem vedela in niti nisem spraševala. Vem samo to, da imajo stresno in odgovorno delo takrat, ko gre kaj narobe. In včasih imajo gasilci res težko, delo, saj se sem in tja zgodi res kakšna težka situacija. …